sobota, 02. april 2011

Recept za ljubezen: zmešaj nekaj intimnosti s ščepcem strasti in začini s predanostjo

Matjaž je zadnjič na svojem blogu (http://kakosi.blog.siol.net/2011/03/23/na-avtobusu/) opisoval, kako drugačna je njegova zveza z Majo zdaj, ko sta že nekaj časa skupaj. Prej sta bila stalno nalepljena en na drugega, zdaj pa ne več, a je z njunim odnosom še vedno, če ne še bolj, zadovoljen. Zakaj?

Pomisli na najbolj noro počitniško zaljubljenost. Zdaj pa na par v zgodnjih 20 letih, ki je skupaj 1 mesec. Pa na isti par, ki je skupaj eno leto. Pa na isti par, ki je skupaj 15 let. In na isti par, ko sta oba stara čez 70. Je v vseh situacijah med osebama nekaj, čemur bi rekli ljubezen? Je katera bolj 'prava'? Je katera bolj 'resnična'? So sploh različne? In če da, v čem?

Psiholog Sternberg se je ukvarjal z vprašanji, kaj sploh pomeni, da imaš nekoga rad, ali to pri vseh ljudeh in v vseh starostih pomeni isto; zakaj nekatere ljubezni trajajo, druge pa se razblinijo kot milni mehurček. Postavil je svojo teorijo ljubezni in jo imenoval trikotna teorija ljubezni. Ugotavlja namreč, da lahko ljubezen vidimo kot zgrajeno iz treh komponent:

· Strast à je predvsem motivacijska komponenta, zanosna čustvena usmerjenost k partnerju, telesna privlačnost in želja po zadovoljevanju partnerjevih tako spolnih kot tudi drugih potreb.

· Predanost, zavezanost, odločenost à je pretežno spoznavni in motivacijski vidik, ki se povezuje z odločitvijo, da se na nekoga navežemo, ga ljubimo in ostanemo z njim, težnja, da vztrajamo kljub težavam; gre za sodelovalnost, zaupanje partnerju ter odločenost, da bosta partnerja ostala skupaj in medsebojne probleme konstruktivno reševala.

· Intimnost à je emocionalna komponenta, težnja po bližini partnerja, medsebojna povezanost, toplina, odkritost, vzajemna čustvena podpora itd. Predstavlja dimenzijo čustvene izmenjave in stopnjo samorazkrivanja med partnerjema Vključuje željo po dobrobiti drugega, doživljanje veselja, ko si s to osebo, to, da drugega ceniš, se nanj lahko zaneseš, se vzajemno razumeta, si delita lastnino, misli, čustva, sta en drugemu v čustveno oporo, je obstoj te osebe v tvojem življenju pomemben. Intimnost je skupna vsem ljubečim odnosom, ne nujno odnosom z romantičnim partnerjem, ampak tudi s starši, otroki, prijatelji istega ali nasprotnega spola itd. .

Glede na kombinacijo teh treh komponent loči različne vrste ljubezni (za razliko od ne-ljubezni, ki po Sternbergu ne vsebuje nobene od komponent in se nanaša na, na primer, odnose z znanci, bežne interakcije z ljudmi, npr. prodajalko v trgovini)

Sestavine

Tip odnosa, model

Opis

Vse tri dimenzije nizko izražene

Prazna ljubezen

Posameznik vztraja v partnerstvu zaradi praktičnih razlogov (npr. otrok, finančne ugodnosti). Pri takih parih obstaja velika verjetnost, da se ob pomembnih življenjskih dogodkih (npr. odselitev odraslih otrok od doma) razidejo.

Intimnost

Ugajanje / trdno prijateljstvo

Značilna je visoka stopnja razumevanja, bližine, podpore, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja, navezanosti, topline. Strast in odločenost sta nizko izraženi, ni prepričanja, da bo odnos trajal do konca življenja. Taka ljubezen je ponavadi povezana z zadovoljevanjem čustvenih, ne pa tudi spolnih potreb ali želje po načrtovanju skupne prihodnosti.

Zavezanost, odločitev

Prazna ljubezen / odločen, da ljubi

Zavezanost brez strasti in intimne bližine, npr. pri razumsko sklenjenih porokah. Lahko se pojavi tudi v dolgotrajnih razmerjih, ko med partnerjema ni več strasti in sta tudi izgubila zanimanje en za drugega in nista več psihološko intimna.

Strast

Strastna ljubezen, obsedenost / ljubezen na prvi pogled

Močna telesna in spolna privlačnost, brez občutka intimne psihološke povezanosti ali predanosti, zavezanosti partnerju. Pogosto je povezana s fiziološkimi simptomi, kot so pospešen srčni utrip, povečano izločanje hormonov, erekcija in podobno. Običajno ne traja dolgo, saj se partnerja bodisi razideta ali pa se spremeni v drugo obliko ljubezni, npr. razvijeta se intimnost in predanost.

Strast + intimnost

Romantična ljubezen / poletna romanca

Telesna in čustvena privlačnost, občutek zbližanja, topline, razumevanja, »Romeo in Julija« ljubezen. Partnerja si nudita visoko mero čustvene opore in se telesno močno privlačita, vendar ne načrtujeta skupne prihodnosti

Intimnost + zavezanost

Tovariška ljubezen / stara zakonca

Dolgoročna zbližanost, zvestoba in navezanost, brez strasti, npr. npr. v dolgoletnem zakonu, ko strast mine, ali pa v dolgotrajnem, predanem prijateljstvu. Med partnerjema je veliko čustvene opore, si zaupata, sta sodelovalna, načrtujeta skupno prihodnost, telesna privlačnost med njima pa je nizka.

Strast + zavezanost

Nora ljubezen

Na podlagi telesne in spolne privlačnosti se partnerja zavežeta, ne da bi se zares čustveno zbližala; kljub začetni strastnosti navadno ni trajna. Primer je, ko se partnerja po nekaj tednih poznanstva poročita na podlagi strasti, ki jo čutita en do drugega, brez »stabilizatorja«, intimne povezanosti. Čeprav sta prepričana, da bosta vztrajala se navadno hitro razideta.

Strast + zavezanost + intimnost

Popolna ljubezen / idealna

V uravnoteženi ljubezni so vse tri dimenzije visoko izražene. Partnerja se v zadostni meri samorazkrivata, si nudita čustveno oporo, se spolno privlačita, sodelujeta pri reševanju medsebojnih konfliktov in načrtujeta skupno prihodnost. Hkratna čustvena, motivacijska (telesna in spolna) ter miselna predanost.

Po Sternbergu ni pomembno le, katere komponente se pojavljajo v odnosu, ampak kako močne in v kakšnem razmerju so (koliko je strasti, predanosti in intimnosti v odnosu v absolutnem smislu in koliko ene komponente v primerjavi z drugima dvema). Pomembno se mu zdi tudi, kako se ujema odnos z našo predstavo o idealni ljubezni. Pomembno je tudi, kako se ujemata predstavi obeh partnerjev o tem, kakšen je idealen ljubeč odnos in kakšen odnos imata.

Marsikoga tudi zanima, kako se te komponente ljubezni spreminjajo v času. Torej, če povem po domače, kako se »frišna« ljubezen med dvema 19-letnikoma razlikuje od zrele, dolgotrajne ljubezni para, ki je skupaj že 50 let. Sternberg meni, da imajo tri komponente različne poti razvoja skozi čas, zato naj bi se tudi odnosi s časom spreminjali. Intimnost in zavezanost/predanost naj bi skozi odnos naraščali. Strast naj bi se pojavila kmalu v odnosu, a tudi kmalu dosegla svoj vrh, nato pa upadla in se ustalila na neki ravni, nižji od maksimalne dosežene.

Malo sem opazovala Majo in Matjaža že od samega začetka dalje. Prešla sta že fazo, ko sta prevladovali strast in intimnost – ko sta bila brez prestanka skupaj; po telefonu sta govorila v isti sekundi, ko je njen avtobus odpeljal s postaje; ko sta bila kje skupaj skupaj, sta se objemala, ona mu je sedela v naročju… Tudi sicer je Maja stalno mislila le nanj: še ko sva se pogovarjali o ličilih, ga je stalno omenjala v pogovoru: Matjažu je pa to všeč, tole mu pa ni… Ah, Matjaž gor, Matjaž dol J Delila sta si hrano. Vse gre na pol. Čokolada – na pol. Lizika je dovolj ena. Pražen mandelj – vsak pol. Čeprav tole z mandlji sta nehala, ko je v stari Ljubljani otrok, ki je videl to »delitev«, začel jokat »Mamiii, un stric pa uni teti iz ust kradeeee!?!!!«

Za razliko od prej pa sta zdaj, se mi zdi, malo omilila svojo strast in dodala nekaj predanosti… Prva evforija se je končala, začele prve zaznave ne-skladnosti. Zdaj vesta marsikaj en o drugem, marsikaj, kar kdo drug ne ve; zaupata si in en drugemu predstavljata neko varno zavetišče. Matjaž ne pride več na zmenek s 38,6 stopinjami vročine, samo da ji pokaže, da zelo močan moški je (čeprav ni in potem podaljša bolezen za en teden, bumbar). Tudi Maja je prešla fazo, da se predstavlja kot popolna punca – ne čuti več divje potrebe, da se do popolnosti naliči, preden pride Matjaž k njej gledat film (v prvem mesecu pa mu ni odprla vrat, dokler make-up ni bil dokončan, ker »kaj si bo pa mislil, če me vidi v trenirki in še brez maskare«). Znata izbrati pravo darilo en za drugega in natančno vesta, kaj koga res prizadane. Načrtujeta skupno prihodnost? Ja… tudi to, ampak ne ravno poroke. Sta pa že kupila letalske karte za potovanje avgusta. Sklepam, da nameravata ostati skupaj vsaj do takrat, a J tudi to je načrtovanje skupne prihodnosti! J

Vir:

Sternberg, R. J. (1986). Triangular Theory of Love. Psychological Review 93 (2), str. 119 - 135.

1 komentar:

  1. Fino.

    Morda lahko kdaj omeniš tudi Milivojevićev pogled na zaljubljenost, ki je manj konvencionalen, a zaradi tega morda tudi bolj zanimiv. (To, da je zaljubljenost začetna faza ljubezni, najbolj intenzivno čustvo v njej in da hitro mine, je vsaj v pop psihologiji pogosto omenjeno, če že ni prešlo v laično "psihologiko". Milivojević temu oporeka, v delih zagovarja celo nasprotno.)

    OdgovoriIzbriši