Kako pari preživljajo prosti čas?
Poznam raznovrstne pare:
- takšne, ki najraje ležijo na plažah ali v luksuznih hotelih, se postavljajo v dragih restavracijah in kupujejo oblačila
- takšne, ki se ubijajo na tekaških treningih, ki ob ogledovanju nove športne opreme srkajo steroide in med seboj primerjajo venomer rastoče mišice
- takšne, ki ležijo na travniku, pihajo regratove lučke, sanjarijo o pravičnejšem svetu in so nasploh zelo rjavi, zeleni in eko
In so takšni, kot sva midva, ki najraje leživa na postelji, buljiva v filme, se crkljava, klepetava in grizljava pravkar dostavljeno pizzo.
Po napornem tednu, polnem obveznosti, študiranja, študentskega dela in takšnih ter drugačnih hobijev, nama to več kot ustreza, a vendar… včasih se mi zdi, da se bo zadovoljstvo ob tovrstnem početju končalo, prav tako pa opažam, da si najina trebuha počasi, zadovoljno večata in postajata tako mehka, kot najini srci… haha, zveni romantično, a…
Tu in tam pomislim, da bo morda potem, ko bo prva zaljubljenost minila, ko bova prenehala razmišljati na način ˝ni pomembno, kaj počneva, pomembno je, da sva skupaj in se imava rada˝ in ko bova morda celo začutila potrebo po večji dinamičnosti tudi med vikendi, ljubezen premalo. Morda se bova začela dolgočasiti ali še huje: morda bova ugotovila, da nimava skupnih točk in da sta se najini poti razhajata. Spet udarja ven moj pesimizem in pričakovanje najhujšega! : - )
Ko sva začela z najino zvezo, sva hodila na sprehode, na drsališča, imela sva avanturistične nočne pohode po mestu in se podajala na krajše izlete. Skratka, spoznavala sva drug drugega, spoznavala sva sama sebe in bila AKTIVNA.
Kaj bi lahko počela skupaj sedaj?
Jaz rada plešem, Matjaž pleše le, če ga prisilim, pa še takrat izjemno okorno in z mučnim nasmeškom na obrazu, medtem ko jaz navdušeno kričim: ˝a niiii suuupeeer?˝
Matjaž obožuje skupinske, moške športe, kot sta košarka in nogomet, jaz pa sem koš zadela le enkrat (v srednji šoli) in še to le takrat, ko smo igrali odbojko in se mi je moja serva raaaahlo ponesrečila. Ob redkih poskusih igranja nogometa sem se sicer izjemno zabavala, malenkost manj pa so se zabavali moji soigralci, ko so domov prišepali obarvani z modricami. Prav tako sem bolj tip za individualne športe, npr. tek, kolesarjenje in plavanje, pri katerih sem sama s sabo, z naravo, s svojimi mislimi in ne rabim ne tekmovati, ne paziti na soigralce in niti malo slediti pravilom.
Matjaž fotografira. Jaz ne počnem ničesar umetniškega (razen tu in tam kaj spišem, npr. ta blog, kar se pa nikakor ne šteje med umetniške kreacije).
In tako končava pri filmih. Če se nama resnično ljubi, greva tudi na sprehod. Najpogosteje pa gledanje filmov dopolniva s preizkušanjem novih restavracij. Aja! In z nakupovanjem večjih oblačil. Jupi.
In še enkrat: kaj bi torej lahko počela skupaj?
Morda bi se lahko malenkost prilagodila drug drugemu in počela stvari, ki jih en morda ne mara, jih pa obožuje drug? Morda bi lahko vsak počel to, kar rad počne, drugi bi pa tačas počel kaj svojega, npr. Matjaž bi s prijatelji igral nogomet, jaz bi pa na travi brala knjigo? Lahko pa bi SKUPAJ preizkušala stvari, ki jih nihče od naju še ni?
Hmmm… bi bilo za razmisliti… ko bo čas. Trenutno sva popolnoma zadovoljna v brezčasju poležavanja, hrane in ljubezni : - )
Ni komentarjev:
Objavite komentar