Z Majo in Matjažem smo se zadnjič zapletli v precej zanimivo debato o spoznavanju potencialnih partnerjev prek interneta. Kot je razvidno iz njunih blogov, imata o temi precej različni mnenji, pa tudi različne izkušnje ...
Torej - spoznavanje ljudi na internetu? Ja ali ne? Zakaj ja ali zakaj ne? Malo sem pobrskala (seveda, raziskave obstajajo tudi na to temo!) in izkazalo se je, da pravzaprav sploh ni tako bistvene razlike med zvezami, ki so se začele preko spleta in tistimi, ki so se začele v »živo«.
Biološka antropologinja Helen Fisher celo meni, da je spoznavanje partnerjev preko spleta bolj naravno kot spoznavanje ljudi v nočnih lokalih. Ker se danes poročamo šele pri tridesetih ali celo štiridesetih, smo do takrat spoznali že praktično vse pripadnike nasprotnega spola v naši socialni mreži. Tako splet predstavlja možnost spoznavanja posameznikov, ki jih v našem socialnem krogu najbrž ne bi srečali. Srečevanja potencialnih partnerjev v lokalih pravzaprav niso tako »naravna«, kot se zdijo (ne vemo, ali je nekdo poročen, ali je v mestu le za eno noč, ...), veliko bolj naravno je nekoga spoznati, ko že vemo, kaj počne, koliko je star, kaj so njegovi cilji in interesi. Naši daljni predniki v savanah Afrike so namreč pred izbiro vedeli, kdo je njihov parter, kaj počnejo njegovi starši, ... Podobno nam družabna omrežja in zmenkarske strani omogočajo, da o drugi osebi izvemo vsaj nekaj osnovnih podatkov, preden vzpostavimo kontakt z njo.
Kljub splošnemu prepričanju, da po spletu partnerja iščejo obupani in že rahlo ostareli, ki so skoraj zamudili svoj vlak, ameriške raziskave kažejo, da je populacija, ki uporablja spletne zmenkarske strani, v povprečju samska, nekoliko mlajša, bolj izobražena in ima višje dohodke kot splošna populacija. 39 % uporabnikov upa, da bodo preko tovrstnih spletnih portalov začeli dolgotrajno razmerje, 26 % jih je zgolj radovednih in »ogledujejo«, 9 % jih ne išče resne zveze.
Razmerja, ustvarjena preko spletnih zmenkarskih strani, so tudi precej uspešna. Po prvem zmenku v živo se je 94 % parov dobilo vsaj še enkrat, v povprečju pa so razmerja trajala sedem mesecev, 18 % pa jih je trajalo več kot eno leto.
Pa še nekaj statistike: moški povprečnega izgleda ima 40 % možnosti, da mu bo povprečno izgledajoča ženska odpisala, medtem ko ima povprečna ženska kar 70 % možnosti, da ji bo povprečen moški odpisal. Bolj privlačni moški in ženske redkeje odpišejo (seveda!), privlačne ženske pa tudi 2-4 krat redkeje vzpostavijo kontakt z moškim (moškemu pišejo prve) kot manj privlačne ženske. Na žalost ne vem, po kakem kriteriju so določali »privlačnost« posameznikov, pa dobro.
Videz je (na žalost tistih, pri katerih to ni njihova najmočnejša točka) najpomembnejši razlog, zakaj se moški in ženske odločijo, da bodo z nekom poskusili navezati stik. Sledita izobrazba in dohodki. Moški, ki imajo označeno, da si želijo resne zveze, so s strani žensk kontaktirani pogosteje kot tisti, ki ne iščejo resne zveze. Pri ženskah velja ravno obratno, saj tiste, ki ne iščejo resne zveze, prejmejo 17 % več prvih kontaktnih sporočil. Presenetljivo?
Pomemben faktor je tudi objava fotografije – ženske, ki objavijo fotografijo, prejmejo dvakrat več e-mailov, moški pa 50 % več. Verjetno je to povezano ravno z videzom – če je tako pomemben, očitno nihče ne upa »tvegati« in kontaktirati nekoga, za katerega ne ve, kako izgleda.
Moški najpogosteje kontaktirajo ženske z indeksom telesne teže ITM 17 (kar že sodi v kategorijo podhranjenosti!!!), ženske pa moške z indeksom telesne mase 27 (kar je rahlo povečana telesna teža). Ženske z ITM 17 prejmejo kar 77% več prvih emailov kot ženske z ITM 25.
Na število prejetih prvih sporočil vpliva tudi barva las. Največ sporočil prejmejo ženske s svetlimi dolgimi ravnimi lasmi. Med moškimi pa tisti s srednje dolgimi ravnimi lasmi, najmanj so kontaktirani rdečelasci. Ubožci :-) ! Višina osebnega dohodka in izobrazba pomembno vplivata predvsem na uspešnost moških, manj na uspešnost žensk – moške torej večkrat kontaktirajo, če imajo višjo izobrazbo in dohodke. Izmed poklicev so najbolj priljubljeni moški v pravnih poklicih, vojski, gasilci in tisti, zaposleni v zdravstvu.
Kot sem povedala že zgoraj, so opisani podatki pobrani iz ameriških raziskav. Težko rečem, kako je pri nas. Se mi pa ugotovitve večinoma ne zdijo preveč presenetljive; zelo pomemben je videz, seveda. Če malce karikiram: ženske iščejo rahlo debelušnega, izobraženega in premožnega moškega za resno zvezo, moški pa vitko blondinko, ki se resne zveze izogiba.
Kaj pa ti? Si že poskusil / poskusila najti partnerja prek spleta? Kako uspešno je bilo?
Viri:
Sem ena od tistih, ki je spoznala partnerja prek spleta in sem zelo zadovoljna. Če koga zanima, toplo priporočam portal www.najdiljubezen.si
OdgovoriIzbriši