Ja, ja, posipam se s pepelom. Vem, da sem pretiravala.
Ne vem, kaj me je takrat popadlo, vem le, da me je opazovanje interakcije med Matjažem in tisto njegovo črnolaso prijateljico, blazno obsedlo. Kot bi se, med opazovanjem, vse pretekle misli, izkušnje in strahovi združili v velikansko gmoto, ki mi je obsedla glavo in mi onemogočila trezen premislek. Obšlo me je razočaranje preteklih zvez, kvazi zvezic in poskusov zvez. Morda sem začutila tudi jezo nase, da sem se kljub vsem mogočim zaobljubam sami sebi, prepustila, in tako, vnovič, postala ranljiva.
Barbara pravi, da se razlaga za moje vedenje morda skriva v transakcijski analizi. Izkušnje s starši v zgodnjih letih otroštva, naj bi vplivali na moje dojemanje sveta, sebe in drugih ljudi. Kakorkoli, baje mi starši niso vzbudili občutka zaupanja, kar mi izbruhne ven tudi dandanes. Njena druga razlaga je, da sem imela pač slabe izkušnje s fanti, zaradi česar me je strah, da se bodo slabe stvari ponovile. S tem se strinjam tudi sama! Ne glede na to pa se učim iz izkušenj v sedanjosti. Vem, da sem reagirala pretirano, zavedam se, da sem najverjetneje naredila sramoto sebi in Matjažu in da moram naslednjič ¨preveriti¨ realnost moje hipoteze o dogajanju.
Torej, če poenostavim: ko se mi naslednjič pojavijo dvomi, bom Matjaža rahlo ˝potipala˝, ali imam prav ali ne. Moja nezaupljiva narava bo najverjetneje poskrbela za to, da bom ˝potipala˝ zelo previdno oz. da bom postavila vprašanje, zavito v
Jah, pesimizem in nezaupljivost. Očitno bi imel s tem Matjaž še veliko dela : - )
A kot kaže, je, vsaj v tem trenutku, pripravljen na trdo delo. Po tistem dogodku me je klical celo dopoldne. Nisem se javila. Raje sem trmasto kuhala mulo in si v glavi ničkolikokrat zavrtela dogodek in 1000 raznih razlag in hipotez, kaj je med njima. Morda se poznata že iz otroštva in ga je ona večkrat zavrnila, sedaj je končno pokazala zanimanje, Matjaž pa se ji ne more upreti? Morda mu je tako izjemno privlačna, da me bo, slej kot prej, prevaral z njo? Morda se Matjažu v resnici zdi črnolaska lepša, pametnejša in prijaznejša od mene, vendar je ne more dobiti, zato se je zadovoljil z mano?
Ko se nisem javila, je poslal sms, naj ga pokličem. Pha, seveda ga nisem. Moja trma ne pozna meja. Vseeno je poklical še enkrat, takrat sem se ga ˝usmilila˝ in dvignila. Odgovarjala sem z enozložnicami – samo tako, da mu je jasno, da sem jezna in da ve, da z mano ni dobro češenj zobat. Opozorilo, saj veste… V resnici sem se komaj uprla njegovemu šarmu, njegovemu lepemu glasu.
Kljub mojim jasnim znakom, da nekaj JE narobe, nikakor ni znal postaviti pravega vprašanja, izreči pravega stavka, opravičila ali razlage in končal z: »Pokliči, ko boš pri volji.« Kaj?!! Pokliči, ko boš pri volji?? Mislila sem: ti pokliči, ko se ti bo posvetilo, kaj je narobe. Moški! Vse jim moraš povedati dobesedno!
Še naprej sem se jezila, ko je pozvonil zvonec. Pred vrati je čakal Matjaž s prekrasno roza vrtnico (kako je vedel, da so te moje najljubše?!) in z razlago o prijateljstvu med njim in tisto punco. Rekel je, da sta skupaj hodila v osnovno šolo in da sedaj študirata v Ljubljani (slab začetek, v meni je že začela vreti ideja o tem, da je moja hipoteza o dolgotrajni, neuresničeni ljubezni, pravilna). Ko je omenil, da ima dekle fanta, sem se pomirila. Baje sem se z njim tudi pogovarjala. Spomnim se, da je ta fant med mojim ljubosumnim pogledovanjem na plesišče, prav mirno ter zadovoljno stal ob meni in srebal kuhano vino. Zanimivo, kako si ljudje različno razlagamo situacije.
Po Matjaževem govoru sem se mu opravičila in že začela z analiziranjem mojega vedenja in z govoričenjem o strahu, da me njegovi prijatelji ne marajo, da mislijo, da sem avša in da si tudi Matjaž zasluži bolj stabilno dekle, a se je samo nasmejal, me objel in poljubil.
Počutila sem se tako sprejeto… kljub vsem muham…
Silvestrovo sem preživela s svojimi prijatelji, saj smo se za to dogovorili, še preden sva se z Matjažem spoznala. Kljub razdalji sem se, ko se je staro leto prevesilo v novo, spomnila na Matjaža. Spreletel me je čuden in nov občutek, da imam nekoga, ki me ima rad prav takšno, kot sem.
Konec dober, vse dobro.
Sedaj pa: skok v leto 2011! Letošnji skok je obarvan pozitivno!
Ni komentarjev:
Objavite komentar